Teoretično.
V praksi imam pri sebi že pet lekcij, ogledani pa še ne celi dve. In tudi narejenega imam malo. Glava še vedno kipi od zamisli, na papirju pa še ni.
Pa vendar vmes pridejo okoliščine, ko je preprosto nekaj TREBA spraviti na papir. Najprej ko na njenih Art Journal straneh pokažem sestri, kako narisani predmet ni treba, da je dvodimenzionalen. Tule, na prvi in zadnji sliki. Še prej ji na hitro narišem, kako dodaš sence najbolj enostavni obliki.
Potem ji pokažem, zakaj je bela barva pri risanju moja najboljša prijateljica. Za pomoč si sposodim kar najbolj osnovno risbo v slogu učiteljice.
In nazadnje se lotim še malo "vzorcev". Te moram še vaditi, risba niti še nima repa in glave, ampak zaenkrat mi je všeč.
Bo dobila svoj "okvir". Čisto zares.
Še ena čaka na objavo, ampak če gre risanje po lekcijah počasi, naj gredo tudi objave.
No, meni je pravzaprav druga slika fuuul všeč. Kar je čudno, ker mi črno belo sicer ni. ampak tudi tile strešniki so obetajoči.
OdgovoriIzbrišiTudi pri meni gredo tečaji ponavadi počasneje, kot jih vrtijo.. pa nič hudega, saj delam zaradi svojega veselja, ne pa urnika. Kok fino, ko se ni treba držat izpitnih rokov ali kakih drugih omejitev :)