Skoraj pol leta od zadnje objave, pa že prej jih ni bilo veliko. Čeprav blog pravi »nesamomama«, sem v zadnjih mesecih predvsem .... hm .... no ...... mamovala. Včasih sama sebe spomnim na tiste mame iz ameriških filmov, ki otroke ves čas vozijo 'nekam', ampak zraven čisto pozabim, da tiste mame pač ne hodijo pred tem razvažanjem še v službo in same sebi pravijo SAHM. Za tiste, ki so si dolgo razbijali glave, kaj to pomeni – stay at home mom. Kar jaz nisem.
Ustvarjalna muza me je v tem času morda zapustila, izpod rok ni nastalo nič pametnega, mogoče je bila težava pa samo v tem, da ko sem se odpravila v svoj ustvarjalni kotiček, me je na pol poti zmotilo umazano perilo na tleh, ki se je moralo oprati, prašni zajček, ki ni bil že dolgo posesan, wc školjka brez dišeče rožice, morda celo knjiga, ki bi se morala neprebrana vrniti v knjižnjico, pa ji tega ne morem dovoliti....
Pravzaprav sem nekaj delala. Novoletne voščilnice. Ki sem jih dokončala 30. decembra okrog polnoči. 31. sem jih pa odposlala. Ampak to je veliko bolj zgodaj kot predlanske, ki sem jih poslala šele lani, ker sem se odločila, da bom sama naredila kuverte zanje in so bile končane nekje v začetku februarja.
In potem sem ugotovila, da se moram brcnit v ta zadnjo. In da bo temu pripomoglo samo, če se bom učila česa novega. Česa, kar ne znam, pa bi rada. In če bo pri tem fajn trpela denarnica. In v teh tednih ravno poteka proces učenja. Začela sem počasi, z veliko odločnostjo, da ne bom ničesar objavila. Naredila par domačih nalog. Ne, no, naredila sem eno. Potem je prišla lekcija z naslovom »poišči svoj navdih«.
O, tega pa imam! Navdiha ogromno! Glava poka od njega! Kamorkoli pomotoma vzamem fotoaparat s sabo, fotografiram predvsem zato, ker je tam navdih in ker si hočem scene narisati še sama! In ker se nikoli ne spomnim detajlov, ampak za to rabim sliko. In imam polne direktorije slik, ki jih je treba prerisati na papir, saj so nastale samo zato!
Prerisati, ja, saj nisem Pablo, da bi znala kaj narisati sama. Vincent je tudi vse življenje prerisoval. Nekoč bom prerisala, na svoj način, tudi njegovo nočno ulico.
Ampak danes je, kljub obilici materiala, ki sem si ga za delo nakupila, nastalo nekaj kar z navadnim kemičnim svičnikom (a verjamete, da jim v Ljubljani rečejo: kuli? Če to ni nekaj najbolj smešnega ... ) v navaden spiralni blok. Hm, na bloku piše "naložba v vašo prihodnost".....
Tole bom pa še enkrat narisala, zares, mogoče celo z barvami. Saj ne morete videti te rdeče, ki sije iz ozadja....
