Ne čisto zaman

Nima več smisla, da čakam s to objavo, sploh, ker sem na to risbo prejela že nekaj pohval, nazadnje pa prav od učiteljice in pravi tako: »really love the emphasis on the shapes in the wall- really nice work!« Všeč so ji poudarjene oblike kamnov v zidu in pohvalila je moje delo. Tako sem ponosna nase, da hodim en cm nad tlemi. Zdaj sem še bolj prepričana, da to ni moja zadnja risba (trenutno sicer je), predvsem zato, ker imam v čakalni vrsti še lepše in bolj dodelane motive.

Še tokrat sem se držala Krasa, mislim pa, da se bom v kratkem selila kam drugam, še najraje v mojo priljubljeno staro Ljubljano. Če bo uspelo, se bo kmalu videlo tudi med naslednjimi objavami.

Ne gre po načrtu

Načrt je tak: vsak ponedeljek dobim lekcijo iz risanja. Pregledam, sedem k skicirki in poskušam narediti, kar pravi lekcija. Med eno in drugo lekcijo imam teden dni časa za domačo nalogo in za prikazovanje navdiha na papirju.

Teoretično.

V praksi imam pri sebi že pet lekcij, ogledani pa še ne celi dve. In tudi narejenega imam malo. Glava še vedno kipi od zamisli, na papirju pa še ni.

Pa vendar vmes pridejo okoliščine, ko je preprosto nekaj TREBA spraviti na papir. Najprej ko na njenih Art Journal straneh pokažem sestri, kako narisani predmet ni treba, da je dvodimenzionalen. Tule, na prvi in zadnji sliki. Še prej ji na hitro narišem, kako dodaš sence najbolj enostavni obliki.

Potem ji pokažem, zakaj je bela barva pri risanju moja najboljša prijateljica. Za pomoč si sposodim kar najbolj osnovno risbo v slogu učiteljice.

In nazadnje se lotim še malo "vzorcev". Te moram še vaditi, risba niti še nima repa in glave, ampak zaenkrat mi je všeč.

Bo dobila svoj "okvir". Čisto zares.

Še ena čaka na objavo, ampak če gre risanje po lekcijah počasi, naj gredo tudi objave.

Nepričakovano

Skoraj pol leta od zadnje objave, pa že prej jih ni bilo veliko. Čeprav blog pravi »nesamomama«, sem v zadnjih mesecih predvsem .... hm .... no ...... mamovala. Včasih sama sebe spomnim na tiste mame iz ameriških filmov, ki otroke ves čas vozijo 'nekam', ampak zraven čisto pozabim, da tiste mame pač ne hodijo pred tem razvažanjem še v službo in same sebi pravijo SAHM. Za tiste, ki so si dolgo razbijali glave, kaj to pomeni – stay at home mom. Kar jaz nisem.

Ustvarjalna muza me je v tem času morda zapustila, izpod rok ni nastalo nič pametnega, mogoče je bila težava pa samo v tem, da ko sem se odpravila v svoj ustvarjalni kotiček, me je na pol poti zmotilo umazano perilo na tleh, ki se je moralo oprati, prašni zajček, ki ni bil že dolgo posesan, wc školjka brez dišeče rožice, morda celo knjiga, ki bi se morala neprebrana vrniti v knjižnjico, pa ji tega ne morem dovoliti....

Pravzaprav sem nekaj delala. Novoletne voščilnice. Ki sem jih dokončala 30. decembra okrog polnoči. 31. sem jih pa odposlala. Ampak to je veliko bolj zgodaj kot predlanske, ki sem jih poslala šele lani, ker sem se odločila, da bom sama naredila kuverte zanje in so bile končane nekje v začetku februarja.

In potem sem ugotovila, da se moram brcnit v ta zadnjo. In da bo temu pripomoglo samo, če se bom učila česa novega. Česa, kar ne znam, pa bi rada. In če bo pri tem fajn trpela denarnica. In v teh tednih ravno poteka proces učenja. Začela sem počasi, z veliko odločnostjo, da ne bom ničesar objavila. Naredila par domačih nalog. Ne, no, naredila sem eno. Potem je prišla lekcija z naslovom »poišči svoj navdih«.

O, tega pa imam! Navdiha ogromno! Glava poka od njega! Kamorkoli pomotoma vzamem fotoaparat s sabo, fotografiram predvsem zato, ker je tam navdih in ker si hočem scene narisati še sama! In ker se nikoli ne spomnim detajlov, ampak za to rabim sliko. In imam polne direktorije slik, ki jih je treba prerisati na papir, saj so nastale samo zato!

Prerisati, ja, saj nisem Pablo, da bi znala kaj narisati sama. Vincent je tudi vse življenje prerisoval. Nekoč bom prerisala, na svoj način, tudi njegovo nočno ulico.

Ampak danes je, kljub obilici materiala, ki sem si ga za delo nakupila, nastalo nekaj kar z navadnim kemičnim svičnikom (a verjamete, da jim v Ljubljani rečejo: kuli? Če to ni nekaj najbolj smešnega ... ) v navaden spiralni blok. Hm, na bloku piše "naložba v vašo prihodnost".....

Tole bom pa še enkrat narisala, zares, mogoče celo z barvami. Saj ne morete videti te rdeče, ki sije iz ozadja....